Um, podzavest zavest in zavedanje

Naš um predstavlja operacijski sistem, ki vsebuje več nivojev. Da se človek lahko prične prebijati skozi višja spoznanja v življenju, je potrebno razviti zavest.

Osnovna naloga zavesti je zabiranje informacij preko naših čutov.

Naš limbični sistem deluje avtonomno, kar pomeni, da naše telo že ob rojstvu vsebuje programe in določen kibernetski sistem, ki deluje samozadostno, kar nam omogoče osnovno bazično preživetje.

Prispodobo lahko vidimo pri živalih ali še bolj drastično pri čebelah. Ni jim potrebno hoditi na fakluteto in posebno šolanje, znanje - programe o obnašanju pridobijo z rojstvom.

Čebele se skozi svoje faze življenja, spreminjajo iz čistilcev panjev in satja do gradbenikov satja, dojilj ličink ter tja do neverjetnih in izkušenih nabiralcev medu, ki gredo do 5 km daleč od bivališča in vedo kam in zakaj na obisk točno določeni rožici, pri tem pa vedo, da je potrebno nabirati cvetni prah (kakoga nabirati) in kam ga dostaviti ter kolikokrat naj to počnejo.

Mi smo energijska bitja vključena v svet energije in inteligence v gibanju!

http://www.ted.com/talks/lang/scr/jill_bolte_taylor_s_powerful_stroke_of_insight.html

Izvleček iz knjige "Božanska matrica"


Naši možgani vsebujejo več kot 80 % vseh celic telesa. Poleg tegqa, da nas znanstveni dosežki vsak dan vedno bolj presenečajo, najbolj presenetljivo je, da se celice možganov obnašajo, kakor da se na nek način naučijo »videti« na način, ki bi ga sicer pričakovali v drugih predelih možganov.

Revolucionarno delo avstrijskega nevroznanstvenika Karla Pribrama je prav tako razkrilo, da so cerebralne funkcije precej bolj »globalne«, kot so nekoč predpostavljali.

Pred Pribramovim delom je veljalo, da naši možgani delujejo kot osupljivi biološki računalniki, ki shranjujejo nekatere vrste informacij na točno določenih mestih. Po tem mehaničnem modelu spomina je veljalo, da obstaja korespondenca »ena na ena« med posameznimi tipi spomina in lokacijami, na katerih so bili shranjeni.

Problem je bil v tem, da med izvajanjem laboratorijskih eksperimentov niso našli lokaliziranega spomina.
Poskusi so pokazali, da deli posameznikovih možganov »vedo« za funkcijo drugih predelov.

Eksperimenti so pokazali, da živali ohranjajo spomin in nadaljujejo svoja življenja, četudi so bili deli njihovih možganov, ki naj bi posedovali te funkcije, odstranjeni. Z drugimi besedami: zdi se, da ne obstaja neposredne korespondence med spomini in fizičnim mestom v možganih.

Očitno je bilo, da mehanični pogled na možgane in spomin ni bil pravi odgovor. Očitno se mora dogajati nekaj drugega nenavadnega in čudovitega.

AUROBINDO O NOTRANJEM IN ZUNANJEM UMU

NOTRANJE BITJE

Obravnavali bomo notranje bitje, podpražno bitje Šri Aurobindove joge, ki ga sestavljajo notranje umsko, notranje vitalno in subtilno fizično telo. Leži za ali onkraj našega zunanjega bitja.

Obe stanji zavesti prekriva debela zavesa.
Kljub vsemu pa je mnogo večje in močnejše kot zunanje bitje in v njem spijo latentne zmožnosti in sile ter čakajo, da bi se izrazile v zunanjem življenju.

Joga nudi sredstva s pomočjo katerih se lahko prinese v ospredje te speče sile in zmožnosti in jih aktivira.
Tako opremimo naše zunanje življenje z večjo močjo, silo in popolnostjo in torej razcvet novih možnosti, o katerih se nam niti ne sanja.

Celo v Šri Aurobindovem ašramu se je pokazalo, da se je s tem, ko so sledili pot joge, pri nekaterih, ki nikoli prej niso zmogli napisati niti verza, razvila poetska sposobnost. Med tistimi, ki si niso niti zamišljali, kako prijeti za čopič ali slikati, so vzcveteli pravi umetniki.

Zato je Svami Vivekananda primerjal naše zunanje življenje s plavajočo ledeno goro, katere devet desetin je pod vodo in ena desetina nad njo. Skrite sile in zmožnosti ležijo v najbolj notranjem bitju in čakajo na svojo uro, da bi se izrazile in popolnoma vzcveteke v naših vnanjih življenjih, seveda prek našega notranjega uma in notranjega vitalnega, ki so njihovi normalni kanali komuniciranja.
________________________________________

DOBRO JE VEDETI KAKO SE UČITI IN KOLIKO SI LAHKO ZAPOMNIMO:


10%, kar beremo
20% tega, kar smo slišali
30% kar vidimo
50%, kar smo slišali in videli
70%, kar rečemo
90%, kar počnemo

Um se ne nahaja v glavi.

FRANCISCO J. VARELA, »Koraki k znanosti medsebojnega bitja«, iz Psihologije prebujenja, uredili S. Bachelor, G. Claxton in G. Watson

A eno vprašanje je vedno begalo. Če so možgani simfonija, kot je dejal dr. Livingston, ali ni potem potreben dirigent?

Ali ne bi morala biti nekje nekakšna objektivno določljiva celica ali organ, ki z vsem upravlja?

Prav gotovo čutimo, kot da nekaj takšnega obstaja - ali o tem vsaj govorimo, ko rečemo, »nisem se še odločil«, »um je čisto prazen« ali »bil sem čisto neumen«.

KOORDINACIJA MOŽGANO IN NAŠE ZAZNAVANJE

Limbični sistem ima določene izjemne zgradbe in sposobnosti, ki so povezane z našimi čustvi.
A dve žlezita posebno omembo. Prva je hipokampus, ki se nahaja v senčnem režnju, tik za sencami (pravzaprav imamo dva hipokampusa, po enega na vsaki strani možganov).

Hipokampus je ključnega pomena za tvorjenje novih spominov neposredno izkušenih dogodkov ter podaja prostorski, razumski in - vsaj pri ljudeh - govorni kontekst, ki daje pomen našim čustvenim odzivom.

Krivda je v naši glavi in programih, ki nas lahko spremljajo celo življenje !



Velike vzhodnjaške filozofije nas učijo, da bodimo brezbrižni in ravnodušni do dogodkov. Vse kar se je moralo zgoditi se tudi zgodi. Toda nekje vmes je energija našega prizadevanja in pozitivne naravnanosti, da naredimo stvari prav.

Zelo lep primer lahko vidimo pri vzgoji. Jaz sem otrok in ker sem malo štorast razbijem krožnik. Mati znori, rata čisto živčna, se znaša nad mojo štoravostjo, jaz pa v joku oddivjam v sobo. Malo zaradi občutka krivde, kako sem lahko tako štorsat, da sem to strašno tragedijo naredil, malo pa zaradi negativne energije matere. Medtem ko sem jaz v sobi, mati pospravi ves nastal nered. To je prototip občutka krivde.

Na mnogih seminarjih o "Odličnosti" in najuspešnejšem poslovanju podjetij in delovanju posameznikov, predavajo o marsičem in vendar je jasno, da ima znanje več dimenzij, ena je biti prilagojen in druga biti moder, čeprav si za hip črna ovca.

Poučna zgodbica:
*********************

Na izobraževalnem seminarju podjetja je imel mož, ki je v zadnjih nekaj letih dosegal najboljše rezultate, govor. Na koncu je rekel: »Zdaj vam bom razkril skrivnost mojega uspeha. Napisal sem jo na papir in jo dal v tole kuverto. A potrebno se bo malo potruditi. Zato bom kuverto podaril tistemu, ki bo zanjo daroval največ. Dam vam svojo besedo, da je v kuverti to, kar sem obljubil - skrivnost mojega uspeha. Ne samo na poslovnem področju, ampak tudi na splošno v življenju.«

PRERAZPOREDIMO SVOJE OBREMENITVE!

Čeprav gre le za vic, je prispodoba zelo zanimiva in poučna !

Na predavanju z naslovom "Obvladovanje stresa" je učitelj dvignil kozarec poln vode in vprašal zbrano občinstvo: Kaj mislite, kako
težak je ta kozarec?

Odgovori študentov so bili različni, od 20 gr do 500 gr.

Absolutna teža ni pomembna, jim je odgovoril učitelj.

Pomembno je, kako dolgo držim ta kozarec v roki. Če ga držim eno minuto, bo vse v redu. Če ga držim eno uro, me bo bolela roka. Če ga bom držal cel dan, boste morali poklicati zdravnika.

Dalj časa kot ga držimo v roki, težji postaja kozarec, pa čeprav je teža ves čas enaka.

Podobno je z našimi skrbmi: Če jih boste nenehno držali v sebi, bodo postajale vedno težje in težje in zdelo se vam bo, da ne morete naprej.
Zato odložite kozarec, počivajte nekaj trenutkov in ga nato ponovno dvignite. Naučite se odložiti bremena, ki vas tarejo, saj
lahko edino na tak način učinkovito delujete. Svetujem vam, da odložite delovna bremena, ko se boste danes popoldne vrnili domov.

Ne nosite jih v domačo hišo, saj jih boste jutri spet lahko odnesli s seboj.

Življenje je kratko, uživajmo ga!

Vir: Klub srečnih